Dnevi slovenske informatike so se uveljavili kot posvetovanje, ki ga na koledar prireditev uvrščajo udeleženci iz akademskih, strokovnih, uporabniških in poslovnih krogov. Vsako leto želimo prireditelji tega dogodka aktualizirati vsebine z dogajanjem na izjemno hitro razvijajočem se in propulzivnem področju, kar informatika vsekakor je. Doslej smo se v dvanajstih letih, kar posvetovanje obstaja, dotaknili tem, ki so bile odmevne in zanimive za večino udeležencev in ne izključno, vendar pretežno, omejene na strokovne vsebine. Dejstvo je, da sta informatika, njen pomen in njen vpliv že daleč presegli domeno strokovnjakov – informatikov. Danes ni več področja, kjer bi lahko pogrešili njene dosežke, ugotovitve, spoznanja in rešitve s področja računalniških programov kakor tudi naprav in komunikacij. Ni naključje, da je postala predpona e- , kakorkoli se zdi nekaterim neprijazna in suhoparna, praktično vsepovsodna in splošno razumljiva brez posebnih pojasnil. Pred desetletjem bi se zdeli sintagmi e-uprava ali celo e-demokracija na meji znanstvene fantastike; danes so na teh področjih za praktično delovanje sistemov, ki jih podpirajo, rešitve, ki jih označujejo, že skoraj nepogrešljive.

Gledano zgodovinsko, je razvoj informatike nekako sledil tistemu, ki ga opažamo pri razvoju industrijske družbe. Ročna orodja so bila zamenjana najprej s stroji, potem z avtomati ter nazadnje z roboti. Računalniške rešitve so doživele podoben razvoj – od programov za reševanje posebnih problemov preko aplikacij za določene poslovne funkcije, rešitev za podporo celim sklopom poslovanja do integriranih rešitev, ki spremljajo delovanje celotnih poslovnih sistemov. Informatika je omogočila, da se je podobno kot v proizvodnji bistveno povečala produktivnost v neproizvodnih dejavnostih. Temu je mogoče oporekati, saj vzporednih poizkusov, kakor jih poznamo v drugih disciplinah, na tem področju ni in jih tudi ne more biti, ker se stvari v realnosti dogajajo samo na en način. Lahko pa se vprašamo, kako bi bilo mogoče obvladovati množice podatkov in informacij s klasičnimi sredstvi enako hitro in kvalitetno. S tem pa že naslavljamo vprašanje, ki ga nakazuje rdeča nit letošnjega posvetovanja.

Kakovost in okolje sta verjetno dve najaktualnejši temi današnjega časa. Okolje seveda neposredno ni tema informatike, glede kakovosti pa lahko ugotovimo, da je doživljala podobne razvojne korake, kakor sta jih proizvodnja in informacijske rešitve. Pojem kakovosti se je širil od izdelkov preko storitev na podatke in informacijske rešitve. Slednje so lahko, kakor dobro vemo, bolj ali manj kakovostne. Za bolj kakovostnimi vedno zaznamo take ali drugačne vidike poslovne odličnosti. To pomeni, da morajo biti procesi kontrolirani in da jih morajo izvajati ustrezno usposobljeni strokovnjaki. Oboje je potreben pogoj, ki pa brez podpore informatike ni zadosten. Če želimo biti vrhunski na katerem koli področju, moramo razumeti pomen stroke in vlogo informatike. Ni naključje, da imamo danes poleg čiste informatike tudi njene aplikativne veje kot na primer medicinsko, prostorsko, upravno in druge. Informatiko moramo uporabiti za povečanje poslovne odličnosti, ki ni sama sebi namen, temveč sredstvo za povečanje konkurenčnosti posameznikov, organizacij, gospodarstva in države. V novi Evropi, katere del smo že dobro leto tudi mi, je to ena od redkih možnosti, ki ni odvisna od velikosti države ali njene takšne ali drugačne moči. Verjamemo, da bomo znali na Dnevih slovenske informatike 2006 prikazati številne načine, možnosti in primere, kako je mogoče s pomočjo informatike povečati poslovno odličnost.

Niko Schlamberger
Predsednik
Slovensko društvo INFORMATIKA